Omemba: Jasmina Gregorec

»Ko je prišla pošta, me je najprej zagrabila majhna panika. Do takrat sem – kot večina – imela občutek, da se ta virus dogaja nekje drugje, stran od mene, potem pa kakor da je kar naenkrat pri meni.«

»Zame, mojo družino in tudi vse, s katerimi sem vsakodnevno v stiku in zaradi narave mojega dela jih ni malo. Če sem slučajno pozitivna, jih takoj zaščitim.«

»Ne, saj ni grozno, malo neprijeten občutek, kot da bi mušico potegnili noter ... Ves strah je bil odveč. Jemanje brisa ne boli, za kakšno sekundo zapeče nekje globoko v nosu in to je to.«

»Mislim, da je bila moja dolžnost, da sodelujem. Upam, da tako razmišlja čim več od povabljenih, da nas bo testiranih več od nujno potrebnih 1500, da si enkrat odgovorimo na dilemo, koliko nas je v resnici okuženih v Sloveniji.«